Kazalo vsebine
Med je v skoraj vsaki slovenski shrambi, o njem pa vemo manj, kot bi pričakovali. Spodaj so odgovori na vprašanja, ki jih slišimo najpogosteje.
Kako nastane med?
Med nastane iz cvetnega nektarja ali iz mane. Nektar je sladka tekočina, ki jo rastline izločajo v cvetovih. Mano izločajo drobne žuželke, ki se hranijo s sokovi iglavcev in listavcev, čebele pa jo naberejo z vej in iglic.
Čebela nabrano prinese v panj in preda drugim čebelam. Te tekočino večkrat prenesejo iz ene v drugo in ji pri tem dodajo lastne encime. Encim invertaza razgradi saharozo na grozdni in sadni sladkor, z zračenjem panja pa se vsebnost vode postopoma zniža. Zrel med ima manj kot petino vode.
Ko je med zrel, ga čebele v celicah pokrijejo z voskom. Pokrito satje je znak, da ga je mogoče točiti. Med z več vode zavre in se pokvari.
Pri nas nabira kranjska čebela, po domače kranjska sivka. Naših pet čebelnjakov stoji na petih različnih pašnih mestih v Halozah in na obali.
Kaj je v medu?
Med je v pretežni meri sladkor. Grozdni in sadni sladkor skupaj predstavljata približno štiri petine njegove mase, voda pa manj kot petino.
Preostali delež je tisto, po čemer se med loči od sladkorne raztopine:
- encimi, ki jih med predelavo dodajo čebele
- cvetni prah rastlin, s katerih je med nabran
- organske kisline, ki dajejo medu rahlo kiselkast pridih
- mineralne snovi, ki jih je v temnih in maninih medovih več kot v svetlih
- arome, ki izvirajo iz paše
Prav zaradi teh sestavin je med občutljiv na toploto. Segrevanje nad 40 °C razgradi encime in izžene hlapne arome.
Zakaj se med strdi?
Kristalizacija je fizikalna lastnost medu in ne znak kvarjenja. Med je prenasičena raztopina sladkorjev, ki se prej ali slej vrne v trdno obliko.
Hitrost strjevanja določa razmerje med grozdnim in sadnim sladkorjem. Medovi z več grozdnega sladkorja se strdijo hitro, včasih že v nekaj tednih. Medovi z več sadnega sladkorja ostanejo tekoči dlje, akacijev tudi leto ali dve.
Razlikuje se tudi struktura strdi. Nekateri medovi se strdijo v drobne kristale in ostanejo mazavi, drugi v grobe kristale, ki na jeziku škripajo. Na obliko kristalov vpliva temperatura hrambe.
Strjen med utekočinite v vodni kopeli pri največ 40 °C.
Po čem se vrste medu ločijo?
Vrsto medu določa paša. Barva, gostota, vonj, okus in hitrost strjevanja so posledica rastlin, s katerih so čebele nabirale.
| Vrsta | Barva | Okus | Strjevanje |
|---|---|---|---|
| Cvetlični | od svetlo zlate do jantarne | blag, cvetličen, mehko sladek | sčasoma se naravno strdi |
| Akacijev | bledo zlata, skoraj bistra | najblažji, z nežno vanilijevo noto | strdi se zelo počasi ali sploh ne |
| Gozdni (manin) | temno rjava z rdečkasto-zelenim odsevom | poln, manj sladek, rahlo kiselkast | strdi se počasi |
| Kostanjev | temno rjava z rdečim odsevom | izrazit, grenkast, zemeljski | sčasoma se naravno strdi |
| Med iz otoka Krka | od zlate do svetlo jantarne | zeliščen, dišeč, sredozemski | strdi se počasi |
Satovje v medu ni posebna vrsta medu, ampak druga oblika istega pridelka. V kozarcu je kos satja, prelit z medom.
Kdaj se kateri med toči?
Vsaka paša ima svoje tedne:
- Konec maja: akacija. Robinija cveti dva do tri tedne.
- Konec maja in junij: cvetlična paša. Travniki in sadovnjaki v okolici čebelnjakov.
- Julij in avgust: gozdna paša. Mana se pojavi v vročih in soparnih dneh.
- Konec julija in začetek avgusta: pravi kostanj. Paša na prisojnih pobočjih.
Kako prepoznati dober med?
Pet stvari, ki jih je mogoče preveriti pred nakupom:
- Poreklo. Na etiketi mora biti navedena država porekla. Oznaka »mešanica medu iz držav EU in izven EU« pomeni, da porekla ni mogoče slediti.
- Čebelar in kraj. Ime in naslov pridelovalca sta podatka, ki ju je mogoče preveriti.
- Strjevanje. Nepredelan med se sčasoma strdi. Izjema so medovi z visokim deležem sadnega sladkorja, med njimi akacijev.
- Vonj. Med diši po paši, s katere je nabran. Vonj po karameli je znak pregrevanja.
- Odgovor na vprašanje. Pri čebelarju lahko vprašate, s katere paše je med in kdaj je bil točen.
Kako med hraniti?
Medu škodujejo toplota, svetloba in vlaga. Hranite ga dobro zaprtega v temnem in suhem prostoru pri 15–20 °C. Hladilnik ni potreben.
V kozarec segajte s čisto in suho žličko. Med je zaradi nizke vsebnosti vode in rahle kislosti zelo obstojen, vsaka dodana vlaga pa to obstojnost zniža.
Sčasoma med potemni in izgubi del arome. Pri tem se zvišuje tudi vrednost HMF, snovi, ki nastaja pri staranju in pregrevanju medu. Predpis zanjo določa najvišjo dovoljeno vrednost, pri ocenjevanjih medu pa je HMF eden od merjenih parametrov. Hramba v hladnem in temnem prostoru ta proces upočasni.
Satja ne segrevajte, ker se vosek stopi.
Pogosta vprašanja
Ali je kristaliziran med še dober?
- Je. Strjevanje je naraven proces in ne vpliva na kakovost medu. Spremeni se le njegova oblika, sestava ostane enaka.
Kako utekočinim strjen med?
- V vodni kopeli pri največ 40 °C. Višja temperatura razgradi encime in arome, zato med ne sodi v mikrovalovno pečico ali neposredno na štedilnik.
Zakaj je en med skoraj bel, drugi pa temno rjav?
- Barvo določa paša. Svetli medovi nastanejo iz nektarja cvetov, temni pa iz mane ali iz paše z veliko cvetnega prahu. Kostanjev med velja za med z največ cvetnega prahu.
Zakaj akacijev med ostane tekoč, cvetlični pa se strdi?
- Odloča razmerje med grozdnim in sadnim sladkorjem. Akacijev med ima veliko sadnega sladkorja in ostane tekoč tudi leto ali dve, cvetlični pa ima več grozdnega in se strdi prej.
Koliko časa je med uporaben?
- Zelo dolgo, če je dobro zaprt in shranjen v temnem in suhem prostoru pri 15–20 °C. Vlaga in svetloba mu škodujeta bolj kot čas.
Ali smem med dati otroku?
- Otrokom, mlajšim od enega leta, medu ne dajemo. Za starejše otroke ta omejitev ne velja.
Viri
Družinsko čebelarstvo iz Haloz
Čebelarstvo Vedlin
Pri Čebelarstvu Vedlin gojimo tradicijo čebelarjenja že vsaj 200 let. Čebelarimo z več kot 100 čebeljimi družinami, ki nam dajejo kakovostne medene produkte. Čebelice so naš krilati farmacevt.
Spoznajte nas