Satovje v medu

V kozarec damo kos satja, kakršnega so čebele zgradile in napolnile same, in ga prelijemo z lastnim medom. Nič se ne toči in nič ne filtrira – med ostane natanko tam, kamor so ga čebele shranile. Vosek se pod zobmi drobi in počasi spusti med, ki je v njem zaprt, zato je izkušnja precej drugačna od žličke medu iz navadnega kozarca. Marsikdo ga vzame prav zaradi tega: ker je najbližje temu, kar vidiš, ko odpreš panj.

Kot vsi naši medovi je tudi ta natočen na hladno in nič mu ni dodano ne odvzeto. Sčasoma se lahko strdi — tako se vede vsak nepredelan med. Nekaj minut v topli vodi in spet je tekoč.